Gospodarstvo sili čez mejo

A A A


Nedvomno je Slovenska gospodarska zveza iz Celovca ta čas tista organizacija Slovencev na Koroškem, ki si najbolj prizadeva za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo.




Vodstvo zveze se sestaja s predstavniki regionalnih gospodarskih in obrtnih zbornic iz Slovenije ter z njimi sklepa dogovore o sodelovanju. Tak dogovor je bil v začetku aprila sklenjen tudi z Obrtno zbornico iz Radovljice, kar je posnemanja vredno dejanje v sicer precej skopem gospodarskem sodelovanju med Koroško in Gorenjsko.

Več dobrih praks je pri uresničevanju evropskih čezmejnih projektov. Pri večini igra vlogo vodilnega partnerja prav Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Sredi tega meseca bo uradno končan projekt Future Ideas Karawanks, ki je imel namen spodbujanje podjetništva na območju slovenskega in avstrijskega dela Karavank ter ustvarjanje poslovnih idej za mala in srednja podjetja. Slovenski partner v projektu je bil BSC, Poslovno podporni center Kranj. Dr. Karel Hren iz koroškega sklada za pospeševanje gospodarstva je ob tem povedal, da taki projekti pospešujejo druge, v evropskih projektih pa po njegovem mnenju žal dominirajo veliki projekti na škodo manjših. V začetku aprila so v Celovcu predstavili deset najboljših idej iz projekta. Mednje je bil med drugim uvrščen tudi projekt kulture mladih v čezmejnem sodelovanju, ki bo opuščeno ljudsko šolo v Lepeni/Leppen pri Železni Kapli rešil propada, v njej pa bo delovala šola gledališča. Lani so v šoli že pripravili predstavo Quo vadis. Lepena bo tudi vključena v projekt zelenega turizma. Nekaj posebnega sta tudi projekta kmeta Janeza Benedičiča iz Martinj Vrha, ki načrtuje posebne prodajne avtomate za prodajo kmetijskih izdelkov visoke kakovosti, in Johanna Lau­ssegerja iz Podna/Bodental v občini Borovlje, ki je izdelal GPS-oddajnik za sledenje živine na paši.


Komentarji