Rizzijeva nagrada Maji Haderlap

A A A


Prejela jo je za roman Angel pozabe, v katerem je doživeto, tenkočutno in literarno vrhunsko opisala trpljenje koroških Slovencev pod nacizmom, ki se je nadaljevalo tudi po vojni.




Koroška slovenska pisateljica Maja Haderlap, rojena v Lepeni pri Železni Kapli, je prejela za svoj edinstven roman Angel pozabe novo nagrado. Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza sta ji v torek, 5. marca, v Vrbi/Velden ob Vrbskem jezeru podelila nagrado Vinzenza Rizzija. Vinzenz Rizzi (22. januar 1816–25. februar 1856) je bil zelo razgledan katoliški duhovnik liberalnih pogledov v času pred marčno revolucijo, ki se je v svojem duhovniškem poklicu in literarnem ustvarjanju zavzemal za enakopravnost jezikov in narodov na Koroškem in v habsburški monarhiji. Maja Haderlap pa s svojim romanom mnogo kasneje počne enako: podira zgodovinske ovire med narodoma in povečuje vedenje o zgodovini, čeprav tudi tragični, svoje dežele.

Nova zvezna svetnica Ana Blatnik in profesorja Silvia Borovnik in Eugen Freund so vsestransko opisali pomen Majinega romana. Po njegovi zaslugi je prišlo na dan, kar je bilo na Koroškem predolgo zamolčano in o čemer mladim ni bila povedana niti beseda. V njenem romanu Angel pozabe so ženske, deklica, njena mama in babica nosilke zgodbe, kar je bilo v dosedanji literaturi o vojni običajno prezrto. Čeprav koroški partizani v veliki večini niso bili komunisti, ampak jim je šlo za ohranitev maternega jezika in svobode, so jih doma zmerjali s komunisti, v Jugoslaviji pa so jim očitali, ker to niso bili … Koroškim Slovencem se s tem romanom vrača ukradena pravičnost, zgodovini koroških partizanov pa njihov glas, so med drugim povedali govorniki.

Maji Haderlap sta nagrado podelila predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Šturm in predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Avgust Brumnik, za kulturni program pa je poskrbel Tonč Feinig trio.


Komentarji